Nasveti / Kanabinoidi in njihov pomen za organizem

Kanabinoidi so raznolika skupina spojin, ki jih najdemo v naravi, človeškem telesu ter laboratorijsko sintetizirane. Njihova ključna značilnost je, da se vežejo na kanabinoidne receptorje v telesu, kar omogoča vrsto bioloških učinkov. Kanabinoidi so lipidotopne molekule, kar pomeni, da so topne v maščobah in spadajo med terpenofenole. Razdelimo jih v tri glavne skupine glede na njihov izvor: endokanabinoidi, fitokanabinoidi in sintetični kanabinoidi.

Endokanabinoidni sistem in njegov pomen za zdravje

Endokanabinoidni sistem (ECS) vključuje receptorje, endokanabinoide in encime, ki uravnavajo njihovo sintezo in razgradnjo. Ta sistem igra ključno vlogo pri uravnavanju bolečine, imunskega odziva, razpoloženja, metabolizma in apetita. Glavna receptorja, vključena v ECS, sta CB1 in CB2. CB1 receptorji so prisotni predvsem v centralnem živčnem sistemu, medtem ko so CB2 receptorji prisotni na celicah imunskega sistema, v prebavnem traktu in veliko drugih tkivih. Kanabinoidi, ki se vežejo na te receptorje, sprožijo različne biokemične reakcije, ki uravnavajo delovanje celic in posledično vplivajo na telesne funkcije.

Ko kanabinoidi, kot sta THC ali CBD, pridejo v telo, se vežejo na te receptorje in sprožijo različne odzive. Na primer, CBD, ki se veže na CB2 receptorje, lahko zmanjša vnetje in lajša simptome kroničnih bolezni, kot so artritis in avtoimunske bolezni. THC pa, ko se veže na CB1 receptorje v možganih, povzroči občutek evforije, vendar lahko tudi lajša bolečino in zmanjšuje slabost.

Najbolj znana kanabinoida: THC in CBD

THC ali tetrahidrokanabinol je najbolj znan fitokanabinoid, saj je prav on odgovoren za psihoaktivne učinke konoplje. Ko zaužijemo THC, se veže na CB1 receptorje v možganih, kar povzroči občutek omame in spremembe zaznavanja, orientacije, pojačan apetit Vendar pa ima THC tudi številne terapevtske učinke, kot so lajšanje bolečine pri kroničnih boleznih, zmanjševanje slabosti pri kemoterapiji in spodbujanje apetita pri bolnikih s hudim hujšanjem.

Po drugi strani pa CBD ali kanabidiol nima psihoaktivnih učinkov in zato ne povzroča občutka omame. Prav zaradi tega in tudi zelo širokega spektra delovanja je CBD postal predmet mnogih raziskav in kliničnih študij, v mnogih državah je postal del rednih v medicinskih aplikacij. Ima protivnetne, nevroprotektivne in antistresne lastnosti ter vpliva na receptorje CB1, CB2, Cb3 ter tudi serotoninske receptorje ter mnoge druge. CBD uravnavanaš odziv na stres, saj se veže na tkiva vzdolž celotne stresne osi. CBD ima mnogo tarč v telesu, študije so jih identificirale več kot 100, , kar omogoča širok spekter terapevtskih učinkov. Hkrati pa je že leta 2018 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je CBD zelo varen, da ima malo in blage stranske učinke, tudi v visokih odmerkih in nima potenciala za zlorabo.

Vpliv CBD na imunski sistem in kronične bolezni

CBD aktivira receptorje, ki so razporejeni po celem telesu, vendar je njihova največja koncentracija na celicah imunskega sistema. Zaradi tega ima CBD izjemno močne protivnetne lastnosti, kar ga naredi učinkovitega pri zdravljenju kroničnih vnetnih bolezni, kot so črevesne vnetne bolezni, artritisi, revmatska obolenja in kronična nevropatksa bolečina. Poleg tega CBD deluje nevroprotektivno, kar pomeni, da pomaga ščititi možganske celice pred poškodbami in upočasnjuje napredovanje nevrodegenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

CBD vpliva tudi na metabolične procese, kar pomeni da lahko vpliva na način, kako telo predeluje energijo, maščobe in sladkorje. Raziskave kažejo, da lahko CBD pomaga uravnavati apetit, pospeši razgradnjo maščob in vpliva na nivo sladkorja v krvi. Poleg tega uravnava raven endokanabinoida anandamida, ki igra ključno vlogo pri uravnavanju presnove, vnetnih procesov in shranjevanja energije. CBD pomembno vpliva tudi na naše čustvene odziv, prek delovanja na endokanabinoidni sistem, ki ima ključno vlogo pri uravnavanju razpoloženja, stresa, anksioznosti in procesiranja čustev. CBD se veže na serotoninske receptorje, kar zmanjšuje tesnobo in izboljšuje razpoloženje. Raziskave so pokazale, da lahko CBD zmanjša simptome depresije in anksioznosti ter izboljša kakovost spanja pri bolnikih s kroničnimi motnjami.

Kanabinoidi in duševno zdravje

Raziskave so pokazale, da ima CBD pozitiven vpliv na določene možganske regije, kot so prefrontalni korteks, hipokampus, amigdala in hipotalamus. Te regije so vključene v nadzor čustev, odziv na stres, percepcijo nevarnosti in uravnavanje spomina. Zaradi vpliva na te možganske centre CBD pomaga zmanjšati simptome tesnobe, depresije in posttravmatske stresne motnje (PTSD). Preko aktivacije serotoninskega receptorja 5-HT1A CBD zmanjšuje tako akutne avtonomne odzive na stres kot tudi dolgoročne emocionalne posledice.

CBD ima tudi adaptogene učinke, kar pomeni, da pomaga telesu uravnavati odzive na stres. Z uravnavanjem ravni kortizola v telesu pomaga izboljšati splošno počutje ter prispeva k boljši odpornosti na stres.