Pacientove pravice

Pravica do nujne medicinske pomoči ima naravo absolutne pravice, saj je ni mogoče pogojevati, še zlasti ne s plačilom ali napotnico.

Pacient ima pravico, da ga pri zdravstveni oskrbi, ne glede na katero koli osebno okoliščino (npr. starost, versko pripadnost, spol, narodnost, invalidnost, gmotni položaj) obravnavajo enako, kot vse ostale paciente.

Zakon daje pacientu možnost, da prosto izbere ne le zdravnika, pač pa tudi izvajalca zdravstvene storitve (zdravstveni zavod), in sicer ne glede na kraj svojega prebivališča.

Primerna je tista zdravstvena oskrba, ki upošteva tako pacientove konkretne zdravstvene potrebe kot tudi zmožnosti zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Kakovostna zdravstvena oskrba zagotavlja takšne izide zdravljenja, ki so primerljivi s standardi in najboljšimi praksami ter upošteva temeljna načela kakovosti.

Varna zdravstvena oskrba pa je taka zdravstvena oskrba, ki preprečuje škodo za pacienta, zlasti škodo na zdravju.

Nujna medicinska pomoč je neodložljivo ravnanje, ki je potrebno za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, in obsega tudi prevoz z reševalnim vozilom. Nujno medicinsko pomoč se pacientu nudi takoj.

Pacientu so izvajalci dolžni svoje delo organizirati tako, da pacient pred ordinacijo ne čaka dlje, kot je potrebno.

Zakon pacientu omogoča, da v primeru, ko na zdravstveno storitev čaka več kot tri mesece, lahko zahteva kontrolni pregled pri zdravniku, ki ga je na zdravstveno storitev napotil.

Če pacient iz opravičenih razlogov ni mogel priti na izvedbo zdravstvene storitve, mu je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan sporočiti nov, čim bližji datum storitve.

Pacienta lahko izvajalec zdravstvenih storitev črta s čakalnega seznama samo, če pacient na izvedbo zdravstvene storitve ni prišel in svojega izostanka ni opravičil v 14 dneh od dneva zamude.

Pisno strokovno mnenje mora pacient v vsakem primeru prejeti po koncu pregleda oziroma v treh delovnih dneh po opravljenem pregledu.

V nujnih primerih je treba pisno strokovno mnenje sporočiti takoj.

Zakon določa, da ima pacient pravico do obveščenosti:

• o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,

• o vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega zdravljenja

• o možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega zdravljenja,

• o posledicah opustitve zdravljenja,

• o morebitnih drugih možnosti zdravljenja,

• o načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi,

• o načinu zdravljenja, ki niso pravica iz zdravstvenega zavarovanja, in

• o rezultatih zdravljenja ter morebitnih zapletih

Zakon določa, da mora zdravnik, ki je odgovoren za zdravljenje, pacientu podati pojasnila: v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način, v celoti in pravočasno.

Pacientu mora biti omogočeno, da se seznani s tem, kdo ga zdravi in splošnimi informacijami o izvajalcu zdravstvenih storitev. V prostorih, kjer se opravlja zdravstvena oskrba (ambulanta, ordinacija), morajo biti na vidnem mestu objavljena osebna imena, nazivi in časovna dostopnost zdravstvenega osebja.

Če pacient zdravstveno storitev delno ali v celoti plača sam, mora izvajalec zdravstvenih storitev pacientu  predhodno predložiti pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev. Na zahtevo pacienta je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan končni račun tudi obrazložiti.

Zakon poudarja, da ima pacient pravico do privolitve v zdravstveno oskrbo. Privolitev je praviloma ustna. Za operativne in druge medicinske posege, povezane z večjim tveganjem ali višjo obremenitvijo, mora biti privolitev dana v pisni obliki na posebnem obrazcu.

Pacient lahko že podano privolitev kadar koli prekliče.

Pacient lahko že podano zavrnitev kadar koli prekliče.

Pacientu ni treba pojasnjevati, zakaj je zdravstveno oskrbo zavrnil in da zavrnitev ne sme imeti posledic v odnosih med pacientom in zdravstvenim osebjem.

Pacient ima pravico določiti svojega zdravstvenega pooblaščenca (npr. zakonca, partnerja, starše), ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločal o pacientovi zdravstveni oskrbi.

Pacient ima pravico do vnaprejšnje zavrnitve zdravstvene oskrbe. Pravica daje pacientu možnost, da vnaprej izrazi svojo voljo v zvezi s tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se kdaj znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben neposredno zavrniti zdravstvene oskrbe.

Pacient ima pravico, da se ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezano z njegovo boleznijo ali poškodbo. Pacient ima pravico, da se ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezano z njegovo boleznijo ali poškodbo.

Pacient ima pravico kadar koli pridobiti drugo mnenje za oceno istega zdravstvenega stanja in postopkov zdravljenja, ki ga da zdravnik ustrezne specialnosti ali konzilij.

Zakon pacientu daje pravico do vpogleda, prepisa in kopiranja svoje zdravstvene dokumentacije.

Z zakonom je zagotovljeno, da se bodo pacientovi osebni podatki in občutljive informacije, s katerimi razpolaga zdravstveno osebje, lahko razkrivali samo osebam, za katere je tako določil zakon ali pacient sam.

Izvajalci zdravstvenih storitev morajo spoštovati pacientova verska, filozofska in druga prepričanja.

Pri medicinskem posegu oziroma zdravstveni oskrbi so navzoči le zdravstveni delavci oziroma zdravstveni sodelavci, ki opravljajo poseg in osebe, za katere pacient želi, da so navzoče.

Postopek obravnave kršitve je dvostopenjski:

1. Prva obravnava kršitve pacientovih pravic se izvede pred pristojno osebo izvajalca zdravstvenih storitev na podlagi pisne ali ustne zahteve. Če v prvi obravnavi ne pride do razrešitve spora, lahko pacient zahteva varstvo v okviru druge obravnave.

2. Druga obravnava kršitve pacientovih pravic poteka pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic:

• v postopku sklenitve poravnave med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev,

• v postopku mediacije s pomočjo mediatorja, ki posreduje med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev, ali

• v postopku pred tričlanskim senatom, ki ga sestavljajo predstavnik nevladnih organizacij, strokovnjak s področja zdravstva in pravnik.

Pacient se lahko kadar koli obrne na enega zastopnika pacientovih pravic, ki mu lahko svetuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresničevanju pravic po tem zakonu.

Delo zastopnika je za pacienta ves čas postopka brezplačno in zaupno.