Sprostitev medialnega ali ulnarnega živca v zapestju
Sprostitev medialnega ali ulnarnega živca v zapestnem prehodu (sindrom karpalnega kanala) omogoča odpravo bolečin, mravljinčenja in izboljšanje gibljivosti dlani.
Naročite seSprostitev medialnega ali ulnarnega živca v zapestnem prehodu (sindrom karpalnega kanala) omogoča odpravo bolečin, mravljinčenja in izboljšanje gibljivosti dlani.
Naročite seKarpalni kanal ali zapestni prehod je ozek tunel na dlanski strani zapestja. V tem kanalu leži mediani živec skupaj z devetimi kitami mišic, ki upogibajo dlan in prste. Tam je dobro zaščiten pred neposrednimi udarci in lahko opravlja svoje delo – senzorično (čutno) oskrbuje palec, kazalec, sredinec in palčevo stran prstanca, motorično pa del palčeve mišične kepe.
Pritisk na živec najprej povzroči motnje delovanja senzoričnega nitja – mravljinčenje in bolečino. Če pritisk ne popusti, okvari tudi gibalno nitje; tako se razvije za sindrom značilna šibkost mišic dlani in z njo povezani nerodnost prstov, padanje predmetov iz rok in podobne nevšečnosti.
Pogosto se sindrom zapestnega prehoda pojavi v sklopu sistemske bolezni, ki najpogosteje prizadene sklepe in jo vsi poznamo pod imenom revma. Gre za najpogostejšo obliko sistemskih bolezni veziva, in sicer revmatoidni artritis.
Bolezen se začne postopoma z blago, neizrazito bolečino v zapestju, ki se lahko razširi tudi v predel dlani, na notranjo stran podlakti ali celo do ramena. Vsi prsti, razen mezinca, postanejo mravljinčasti, omrtvičeni po daljši ali celo krajši prisilni drži zapestja.
Ponoči – sploh proti jutru – so težave bolj izrazite kakor podnevi. Stresanje roke začasno zmanjša težave. Bolj ko bolezen napreduje, slabše je zaznavanje dotika s prizadetimi prsti. Nazadnje postanejo na dotik povsem neobčutljivi oziroma gluhi, roka postane šibkejša in bolj okorna.
Dokler so težave le blage in izrazito prehodne narave, jih je mogoče obvladati z večkratnimi prekinitvami del, ki obremenjujejo zapestja in prste. Kadar kljub takemu načinu dela težave vztrajajo ali se stanje celo slabša, so na voljo občasna imobilizacija, zdravila in operacija.
Operacija poteka v lokalni anesteziji. Živec lahko sprostimo s klasično odprto ali endoskopsko metodo. Operacija je kratka, traja deset do petnajst minut. Kirurški poseg po rehabilitaciji, ki traja do dva meseca, praviloma stanje zelo izboljša.