Pogosta vprašanja o ultrazvočnih pregledih

Ne, četudi se UZ pregledi pogosto ponavljajo, škodljivih posledic na človeško telo pri teh preiskavah niso dokazali.

Pri UZ pregledu trebušnih organov lahko pregledamo žolčnik, jetra, slinavko, ledvica, vranico, glavne žile trebušnih organov, večje spremembe na črevesju, sečni mehur, maternico, jajčnike, orientacijsko tudi prostato in semenske vrečke.

Svetlejša jetra pri ultrazvočnem pregledu lahko pomenijo okvaro jeter, največkrat steatozo. To narekuje nadaljno diagnostiko oz. dodatne preiskave jeter.

Ne, za natančen pregled želodca je potrebna gastroskopija.

Za natančen pregled širokega črevesja je potrebna kolonoskopija, to je pregled črevesja z optičnim instrumentom. Za pregled tankega črevesja pa je potrebna gastroskopija, pregled z optičnim instrumentom ali z rentgenskim pregledom. Večje spremembe, napredovale oblike nekaterih bolezni črevesja se tudi vidijo pri ultrazvočnem pregledu trebuha.

Ne, ultrazvočni pregled ne more biti nadomestilo za mamografski pregled. Pri odkrivanju zgodnjega karcinoma dojke je mamografija prvi diagnostični postopek. Ultrazvočni pregled pa je dopolnilna diagnostična metoda.

V večini primerov je z ultrazvokom možno ugotoviti poškodbe kit, mišic, vezi oz. stopnjo poškodbe.

Da, v približno 70% primerov je mogoč, 30% primerov raka na prostati pa se z ultrazvočno preiskavo ne more diagnosticirati.

Da, z ultrazvočnim pregledom se vidi, ali je prostata povečana, sicer pa so potrebne nadaljnje preiskave za natančnejšo diagnostiko.

Zato je potrebno narediti:

• pregled pri urologu,

• laboratorijski pregled krvi (PSA),

• transrektalni UZ pregled prostate (TRP),

• če zdravnik tako oceni, pa še biopsijo.

Tudi če je vaša prostata povečana, to še ne pomeni, da gre za rakasto bolezen, vendar pa povečana prostata lahko povzroči težave pri uriniranju. Zato so potrebni redni letni urološki pregledi, po 45. oz. 50. letu starosti. Vse preiskave, vezane na težave s prostato, izvajamo v naši ustanovi.

Da, saj je UZ preiskava uveljavljena metoda izbora za odkrivanje žolčnih kamnov.

Zato ker je preiskava neškodljiva a v rokah izkušenega UZ specialista daje zelo veliko uporabnih podatkov o stanju notranjih organov.

Zato, ker se s tem pregledom lahko zaznajo povsem začetne arteriosklerotske spremembe že v steni žil. Če so spremembe napredovale se lahko določi stopnja nevarnosti za nastanek možganske kapi in stopnja zožitve, kar je pomembno za določitev nadaljnje terapije (konzervativne ali kirurške). Istočasno se z ozirom na stanje vratnih arterij lahko poda ocena nevarnosti srčnega infarkta.

UZ pregled dojk se kot prva preiskava uporabi le pri mladih ženskah (pred 40. letom starosti) in kot dodatna preiskava po mamografiji (če to oceni zdravnik).

Poleg natančnega samopregledovanja dojk enkrat na mesec je treba po petdesetem letu še na slikanje dojk (mamografijo) vsaj na dve do tri leta, če zdravnik ne določi drugače.

Ženske vemo, da se nam dojke, pa naj bodo majhne ali velike, v življenju spreminjajo. Spreminjajo se v času do prve menstruacije, ko zanosimo, dojimo in končno, ko naši hormoni usihajo. Popolnoma normalno je, da večina žensk med menstrualnim ciklusom opaža spremembe v svojih dojkah. Pazite le na nenavadne spremembe.

Le same veste, kakšne so vaše zdrave dojke, če si jih redno pregledujete. Če ste v obdobju po menopavzi, si za pregled izberite bodisi prvi, bodisi zadnji dan v mesecu. Če pa menstruacijo še imate, si dojke pregledujte sredi ciklusa. Enkrat na mesec si pri samopregledovanju skrbno pretipajte obe dojki.

Na kakšne spremembe bodite pozorne:

• na spremembe v velikosti in obliki dojke ter barvi kože,

• uvlečeno oziroma spremenjeno bradavico ali izcedek iz nje,

• uvlečenost kože ali zatrdlino v dojki.

Če opazite kakršnokoli spremembo, pojdite takoj k svojemu zdravniku.

Vedite pa, da je devet bulic od desetih nenevarnih. Dojke so že po naravi vozličaste, kar je posledica normalnih sprememb žleznega tkiva. Dojke si pregledujte zato, da boste zaznale spremembe, ki jih doslej niste.

Začne se po 40. letu starosti pri ogroženi skupini žensk, pri vseh ostalih pa po 50. letu starosti.

Zato ker se z mamografijo rakasto obolenje lahko zazna veliko prej kot pri ultrazvočnem pregledu (pri najpogostejši obliki raka).

To je odvisno od faktorjev tveganja, zato pogostost pregledov določi zdravnik. Priporoča se najmanj en pregled na dve leti do 50. leta starosti, nato enkrat letno!